Knjižnica

Kratki roman Balerina, balerina
 
Kratki roman Balerina, balerina
 
 sosic thumb 598 book big Osrednja oseba kratkega romana Marka Sosiča Balerina, balerina (Študentska založba, 1997) je petnajstletnica, ki je bila včasih običajno dekle, potem pa se je v njej nekaj prelomilo in je prenehala govoriti, živi pa v kraški hiši skupaj z bratom, očetom in mamo. »Rada opazuje kostanj na domačem dvorišču, ker med njegovimi vejami spijo ptice. Rada poje in vesela je, ko jo obišče prijatelj Ivan. A pogosto zažene v kuhinjska vrata krožnik ali kozarec. In vsako jutro lula v posteljo,« so zapisali v Beletrini, ki je dvajset let po prvem izidu znova izdala knjigo. Sosičeva Balerina, balerina je bila nagrajena, dobila je gledališko adaptacijo in požela odlične kritike. Večkrat nagrajeni tržaški pisatelj Marko Sosič (1958-2021) je tudi avtor več zbirk kratkih zgodb in romanov, še posebno je zaslovel z romani Tito, amor mijo (Litera, 2005) in Kruh, prah (Goga, 2018), Ki od daleč prihajaš v mojo bližino (Beletrina, 2012) in Kratki roman o snegu in ljubezni (Litera, 2014).
Roman Igranje
 
Roman Igranje
 

igranje maketa 500 Roman Igranje (Mladinska knjiga, 2012) je prozni prvenec Stanke Hrastelj, s katerim je zmagala na natečaju Modra ptica in bila tudi nominirana za nagrado kresnik. Avtorica bralke in bralce potegne v globine človeške duše, kjer se prepletajo raznobarvne silnice, vse od najbolj mračnih do najsvetlejših doživljanj. To je zgodba o ženski, ki pri tridesetih letih ostane brez službe in se tako znajde v zagati, saj ne ve, kako naj nadaljuje z življenjem. Potem ko stopi na novo pot, se vse bolj razpirajo njeni notranji svetovi, ki bi jih v kakšnem drugem kontekstu strokovnjaki s kakšnega drugega področju opisali z diagnozo, česar pa avtorica ne stori, ampak le pusti zgodbi in človeški duši svojo pot. Stanka Hrastelj je tudi avtorica romana Prava dama (Mladinska knjiga, 2018) ter pesniških zbirk Nizki toni (Goga, 2005) in Gospod, nekaj imamo za vas (Študentska založba, 2009).
Zbirka kratkih zgodb Težkomentalci
 
Zbirka kratkih zgodb Težkomentalci
 
jedrt-lapuh-malezic-tezkomentalci Pisateljica Jedrt Maležič je s knjigo kratkih zgodb Težkomentalci (LUD Literatura, 2016) bralkam in bralcem odprla vrata v dogajanja v psihiatrični bolnišnici. Gre za enega bolj avtentičnih in obenem stilsko dovršenih vpogledov v psihiatrijo na področju leposlovja pri nas. Kot so zapisali pri založniku, je Jedrt Maležič »o drobovju psihiatrije spregovorila z ironijo in posmehljivostjo«. Kot so že zapisali, v avtoričinem prvencu »skozi opažanja, četudi vatasto zamegljena in s spominskimi luknjami, pa s pomočjo rahlo osmešenih ali pa prizadeto izpisanih portretov so-uporabnikov storitev vidimo, kje se začne bolečina sveta«. Jedrt Maležič je bila s Težkomentalci nominirana tudi za najboljši prvenec leta, kasneje pa je izdala še zbirko kratkih zgodb Bojne barve  (ŠKUC, 2016, nominacija za nagrado novo mesto) ter romana Vija vaja ven (Litera, 2018) in Na pol morilke (Goga, 2021, nominacija za nagrado kresnik).
Roman Ona je Ana
 
Roman Ona je Ana
 
 Onajeana  Ona je Ana je eden redkih slovenskih romanov, ki se ukvarjajo z izkušnjo shizofrenije. Napisal ga je Benjamin Okorn, kar je psevdonim. Stkal je zgodbo Ane, študentke prvega letnika angleščine, ki začne zaznavati spremembo v svojem notranjem svetu. Med drugim sliši glasove, psihiater ji postavi diagnozo shizofrenija, Ana pa se znajde na zaprtem oddelku psihiatrične bolnice. Potem ko se po nekaj mesecih Ana vrne domov, spozna fanta, ki se ne izkaže za najboljšo družbo. Sledijo zapleti in naposled Ana izgine neznano kam. Sledi razplet, do katerega pa naj bralka in bralce prideta sama. Zgodba je napeta in zanimiva. Bralce potegne vase, jih popelje v krasni svet psihiatrije in jim ponudi izviren vpogled v slišanje glasov in duševnih stisk.

Več o romanu Ona je Ana lahko preberete tukaj tukaj.  



Sedem zgodb slovenskih pisateljev v kratkem branju
 
Sedem zgodb slovenskih pisateljev v kratkem branju
 
 naseZgodbe1  Zavod Risa je priredil sedem zgodb petih slovenskih pisateljev v obliko lahkega branja. V lahkem branju je tako mogoče brati zgodbe Ivana Tavčarja, Prežihovega Voranca, Bogomirja Magajne, Slavka Gruma in Cirila Kosmača. Zgodbe so napisane tako, da jih lahko beremo in razumemo vsi.  Naslov knjige je Naše zgodbe. V njej je veliko slik, ki jih je prispeval Leander Fužir. Knjiga je na voljo tako z majhnimi kot velikimi tiskanimi črkami.

Naše zgodbe je mogoče naročiti tukaj.
Romea in Julijo lahko berete v lahkem branju
 
Romea in Julijo lahko berete v lahkem branju
 
 Romeo in Julija  Zgodbo o zaljubljencih Romeu in Juliji, ki jo je napisal William Shakespeare, je mogoče brati v lahkem branju. Izdal jo je zavod Risa. Zgodba je napisana tako, da jo lahko razumejo vsi. Na koncu so razložene tudi težke besede, v dodatku pa opisani ljudje, ki nastopajo v zgodbi. Njihova imena so zapisana tudi po angleško.

Do knjige Rome in Julija v lahkem branju je mogoče priti tukaj.
Roman Pod svobodnim soncem v lahkem branju
 
Roman Pod svobodnim soncem v lahkem branju
 
 Pod svobodnim soncem  Knjiga Pod svobodnim soncem je bila izdana že leta 1905. Napisal jo je Fran Šaleški Finžgar. V njej je pripovedoval o Slovanih, ki so se borili z Bizantinci. Zdaj je roman na voljo tudi v lahkem branju. Roman je zavod Risa objavil v dveh knjigah, da bi bilo branje še lažje.

Romana Pod svobodnim soncem v lahkem branje si je na računalnik mogoče naložiti tukaj.
Visoška kronika v lahkem branju
 
Visoška kronika v lahkem branju
 
 Visoska kronika V lahkem branju je mogoče brati tudi roman Ivana Tavčarja Visoška kronika. Zgodba je enaka kot v izvirniku, a je napisana tako, da je bodo lahko razumeli tudi ljudje, ki težko berejo. V knjigi so razložene težke besede in opisane osebe, ki se pojavljajo v zgodbi.

Knjigi si je mogoče izposoditi v knjižnici ali pri zavodu Risa, ki je knjigo izdal. Tukaj si jo lahko si prenesete na računalnik.


Prva knjiga z znakom za tretjo stopnjo lahkega branja pri nas
 
Prva knjiga z znakom za tretjo stopnjo lahkega branja pri nas
 
 lahko branje Zgodba o puranu Petru je prva knjiga v slovenščini z znakom za tretjo stopnjo lahkega branja. Napisala jo je Sabina Breznik, učenka VI. Stopnje PPVI Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Avtorica je zapisala, da ima rada živali, prav tako rada posluša zgodbe o njih in jih tudi sama piše. Idejo za zgodbo o puranu Petru je dobila, ko je razmišljala, da v ZDA ljudje jedo purana za praznike. Pravi, da ob tem lahko občuti grozo puranov. V lahko branje sta knjigo Puran Peter priredili Mateja Meh in Ana Linasi, grafično jo je oblikovala Klara Golob, mentorica pa je bila Aksenija Kermauner.

Knjigo Puran Peter lahko preberete tukaj.
Na voljo je zbornik kratkih zgodb v lahkem branju
 
Na voljo je zbornik kratkih zgodb v lahkem branju
 
zbornik kratkobranje Pri Zavodu Risa je izšel zbornik kratkih zgodb v lahkem branju z naslovom Jezik pride naproti. Zbornik je sestavljen iz treh delov. Naslov prvega je Prijateljstvo in ljubezen, drugega Zgodbe iz življenja, naslov tretjega dela pa je Potovanja, pomoč in domišljija. V zborniku je mogoče prebrati zgodbe v hitrem branju, ki so ji avtorice in avtorji poslali na nagradni natečaj.

Vse tri dele zbornika, ki sta ga uredili Danica Haramija in Tatjana Knapp, si lahko na računalnik naložite tukaj.
Konvencija o pravicah invalidov v lahkem branju
 
Konvencija o pravicah invalidov v lahkem branju
 
 lahko branje Ker je veliko zakonov in pravil zapisanih v težko razumljivem jeziku, si marsikdo z njimi ne more pomagati. Tako številni ljudje nimajo možnosti, da bi se informirali o svojih pravicah. Za ljudi z ovirami je zelo pomembno, da poznajo svoje pravice, ker jih sicer ne morejo uveljavljati. Zato je pomembno tudi, da lahko Konvencijo o pravicah invalidov berejo v lahkem branju.

Konvencijo o pravicah invalidov v lahkem branju je leta 2008 izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Do nje lahko dostopate tukaj.
Ustava v lahkem branju
 
Ustava v lahkem branju
 
 lahko branje

Ustava Republike Slovenije je napisana v pravniškem jeziku, ki marsikateri prebivalki in marsikateremu prebivalcu ni nedostopen. Zato je skupina prek 30 prostovoljcev ustavo priredila v obliko lahkega branja. Pri petletnem projektu so sodelovali študenti in študentke specialne in rehabilitacijske pedagogike s Pedagoške fakultete v Ljubljani, pregledali pa so jo vrhovni sodnik svetnik, strokovnjakinja za lahko branje ter testni bralci in bralke. Vseh 176. členov ustave so tudi vsebinsko razložili, obenem pa so pojasnili težje besede. Tako so slediliKonvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov in Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov, kidostop do informacij opredeljujeta kot pomembno pravico vsakega človeka.

Lahko berljivo ustavo so avtorice in avtorji leta 2021 napisali v okviru Študentske sekcije Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenijo, pri projektu pa sta sodelovala še Zveza Sožitje in invalidsko podjetje Želva. Do ustave v lahkem branj lahko dostopate tukaj.

Prehod k skupnostnim oblikam oskrbe v Sloveniji
Avtor: Andreja Rafaelič, Katarina Ficko, Vito Flaker 
Prehod k skupnostnim oblikam oskrbe v Sloveniji
Avtor: Andreja Rafaelič, Katarina Ficko, Vito Flaker 

prehod k skupnostnim oblikam

 

Do članka "Prehod k skupnostnim oblikam oskrbe v Sloveniji" lahko dostopate tukaj.

Kratka zgodovina dezinstitucionalizacije v Sloveniji
Avtor: Vito Flaker 
Kratka zgodovina dezinstitucionalizacije v Sloveniji
Avtor: Vito Flaker 

 Kratka zgodovina dezinstitucionalizacije v Sloveniji

 

Do članka "Kratka zgodovina dezinstitucionalizacije v Sloveniji" lahko dostopate tukaj.

Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ)
 
Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ)
 

Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ)

 

Do zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ) lahko dostopate tukaj.

Zakon o invalidskih organizacijah (ZInvO)
 
Zakon o invalidskih organizacijah (ZInvO)
 

 

Neuradno prečiščeno besedilo  Zakon o invalidskih organizacijah (ZInvO) je informativni delovni pripomoček.

Do zakona lahko dostopate tukaj.

Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028
 
Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028
 

 

Do resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028 lahko dostopate tukaj

Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr)
 
Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr)
 

 

Do neuradnega prečiščenega besedila Zakona o  o duševnem zdravju objavljenega na portalu Pravno-informacijskega sistema lahko dostopate tukaj

 
Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI)
 
Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI)
 
 

Do neuradno prečiščenega besedila Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), objavljenega na portalu Pravno-informacijskega sistemalahko dostopate tukaj

Zakon o varstvu pred diskriminacijo
 
Zakon o varstvu pred diskriminacijo
 
 

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o varstvu pred diskriminacijo, objavljeno na portalu Pravno-informacijskega sistema obsega:

- Zakon o varstvu pred diskriminacijo – ZVarD (Uradni list RS, št. 33/16 z dne 9. 5. 2016),
- Zakon o nevladnih organizacijah – ZNOrg (Uradni list RS, št. 21/18 z dne 30. 3. 2018).

Neuradno prečiščeno besedilo je informativni delovni pripomoček.

Do zakona lahko dostopate tukaj.

Zakon o socialnem vključevanju invalidov
 
Zakon o socialnem vključevanju invalidov
 

 

 

Do zakona o socialnem vključevanju invalidov lahko dostopate tukaj.

Zakon o izenačevanju možnosti invalidov
 
Zakon o izenačevanju možnosti invalidov
 
 

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o izenačevanju možnosti invalidov obsega:

- Zakon o izenačevanju možnosti invalidov – ZIMI (Uradni list RS, št. 94/10 z dne 26. 11. 2010),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov – ZIMI-A (Uradni list RS, št. 50/14 z dne 4. 7. 2014),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov – ZIMI-B (Uradni list RS, št. 32/17 z dne 30. 6. 2017)

Do zakona lahko dostopate tukaj.

 

 

Zakon o socialnem varstvu
 
Zakon o socialnem varstvu
 
 

Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19 in 189/20 – ZFRO)


Neuradno prečiščeno besedilo zakona je informativni delovni pripomoček.

Do zakona o socialnem varstvu lahko dostopate tukaj.

 

Jin in Jang načrtovanja psihosocialne skrbi
Avtor: David in Althea Brandon 
Jin in Jang načrtovanja psihosocialne skrbi
Avtor: David in Althea Brandon 

 

david in althea brandon jin in jang

 

Priročnik, ki opisuje nekatere praktične elemente pri načrtovanju in implementaciji oskrbe, ki temelji na pristopu osredotočenem na osebo.

Do celega članka Jin in Jang načrtovanja psihosocialne skrbi Davida in Althea Brandon lahko dostopate tukaj.

Veselje in žalost pri normalizaciji
Avtor: David Brandon 
Veselje in žalost pri normalizaciji
Avtor: David Brandon 
 Veselje in žalost Do celega članka Davida Brandona o normalizaciji, lahko dostopate prek povezave. 

 

Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
 
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
 

 konvencija

Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov je mednarodni sporazum za človekove pravice z namenom zaščite pravic in dostojanstva oseb z ovirami. Države, ki so sprejele Konvecijo morajo zagotoviti polno uživanje človekovih pravic invalidov in popolno enakost v skladu z zakonom. Slovenija je Konvencijo sprejela leta 2008.

Do konvencije lahko dostopate tukaj.

Konvencija o pravicah invalidov - mednarodni sporazum o pravicah invalidov: lahko berljiv vodnik po konvenciji
Urednik: Cveto Uršič 
Konvencija o pravicah invalidov - mednarodni sporazum o pravicah invalidov: lahko berljiv vodnik po konvenciji
Urednik: Cveto Uršič 

 konvencija lahko branje

Konvencija o pravicah invalidov je mednarodni sporazum za človekove pravice. Namen Konvencije je zaščita pravic in dostojanstva oseb z ovirami. Države ki so sprejele Konvecijo morajo zagotoviti polno uživanje človekovih pravic invalidov in popolno enakost v skladu z zakonom. Slovenija je Konvencijo sprejela leta 2008.

Do lahko berljive verzije Konvencije lahko dostopate tukaj.

From Institutions to Community: Collection of Models of Good Practice in deinstitutionalisation for people with high support needs/multiple disabilities, including practices on how assistive technology can support inclusive living
Avtor: Dr Anne Rosken, Nick Crosby, Dr Peter Fuzesi 
From Institutions to Community: Collection of Models of Good Practice in deinstitutionalisation for people with high support needs/multiple disabilities, including practices on how assistive technology can support inclusive living
Avtor: Dr Anne Rosken, Nick Crosby, Dr Peter Fuzesi 

človek z invaliditeto dela

 

Poročilo se osredotoča na pet študij primerov iz evropske regije, kjer so bile ustanove za osebe z ovirami, vključno z osebami s kompleksnimi potrebami po podpori, popolnoma zaprte.

Poročilo vključuje študije primerov iz Italije, Švedske, Moldavije, Škotske in Irske.

Do celotnega poročila v angleškem jeziku lahko dostopate tukaj.

Basaglia's International Legacy: From Asylum to Community
Avtor: Tom Burns in John Foot (urednika) 
Basaglia's International Legacy: From Asylum to Community
Avtor: Tom Burns in John Foot (urednika) 

naslovnica-knjige-Basaglias-Legacy

Knjiga Basaglia's International Legacy bralcu ponuja pregled razmišljanja o liku in delu Franca Bazalje ter njegovem vplivu na mednarodno prakso. Besedila klinikov, zgodovinarjev in družboslovcev so razvrščena v tri poglavja. Prvo poglavje obravnava vpliv Franca Basaglie v Italiji, drugo obravnava njegov vpliv v državah Evrope in Južne Amerike, ki so sledile njegovemu zgledu. Tretje poglavje ponuja jasnejše razumevanje odnosa do Basaglie v državah, kjer je bil njen vpliv zavrnjen ali bistveno spremenjen.

Italijanski Zakon 180, iz leta 1987, je verjetno en od najbolj radikalnih zakonov na področju duševnega zdravja, ki so ga kdaj sprejeli. Uvedel je moratorij na sprejeme v psihiatrične bolnice in pozval k hitremu zaprtju takšnih ustanov. Zakon, je krona dela karizmatičnega italijanskega psihiatra, pionirja dezinstitucionalizacije in aktivista, Franca Basaglie (1924 – 1980) in gibanja »demokratična psihiatrija«. S svojimi idejami in akcijami je spodbudil proces dezinstitucionalizacije pri nas in drugod po svetu. Knjiga Basaglia's International Legacy: From Asylum to Community bralcu ponuja poglobljeno razumevanje njegovih idej, dela in vpliva širom sveta (Kratek opis povzet iz knjige Basaglia's International Legacy).

Knjigo lahko kupite tukaj.

Skupne evropske smernice za prehod iz institucionalne v skupnostno oskrbo
Avtor: Evropska skupina strokovnjakov in strokovnjakinj za prehod iz institucionalne v skupnostno oskrbo 
Skupne evropske smernice za prehod iz institucionalne v skupnostno oskrbo
Avtor: Evropska skupina strokovnjakov in strokovnjakinj za prehod iz institucionalne v skupnostno oskrbo 

naslovnica skupne evropske smernice

V okviru projekta Vzpostavitev projektne enote za izvedbo deinstitucionalizacije smo izdali slovenski prevod Skupnih evropskih smernic za prehod iz institucionalne v skupnostno oskrbo, do katerega lahko dostopate tukaj

 

PARTNERJI: