Dezinstitucionalizacija je v ozkem pomenu proces, pri katerem stremimo k zapiranju totalnih ustanov in k ustvarjanju oskrbe v skupnosti.
Z zagotavljanjem raznolikih storitev v skupnosti omogočamo uporabnikom individualizirano in personalizirano oskrbo. Takšne oskrbe v instituciji ni mogoče zagotoviti.
Vendar dezinstitucionalizacija ni zgolj proces zapiranja institucij. Je dolgotrajen in kompleksen družbeni proces, ki vključuje postopek načrtovanja transformacije, zmanjševanje kapacitet v institucijah in postopno zapiranje teh totalnih ustanov. Prinaša tudi vzpostavitev skupnostnih služb, ki bi uporabnikom omogočile samostojno življenje v skupnosti z vso potrebno podporo po osebni meri.
Dezinstitucionalizacija temelji na spreminjanju pogleda družbe na osebe z različnimi nalepkami, pa tudi na vračanje dostojanstvenih in enakovrednih vlog v skupnosti. Proces dezinstitucionalizacije tako vrača enakopravnost in spoštovanje osebam, ki prejemajo institucionalno oskrbo in jim omogoča čim bolj neodvisno življenje ter vključevanje v skupnost s cenjenimi vlogami.
Gre za novo paradigmo dolgotrajne oskrbe, v kateri premikamo družbene okvirje in zmanjšujemo razlike med uporabniki in strokovnjaki.