05/06/2026
V Hiši Evropske unije v Ljubljani je v ponedeljek, 2. junija 2026, potekal posvet Preprečevanje nasilja nad ljudmi z oviranostjo v institucijah: od raziskovanja k akciji. Dogodek je organizirala Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) v sodelovanju z Varuhom človekovih pravic Republike Slovenije, Centrom za zagovorništvo pri Muzeju norosti in Centrom za dezinstitucionalizacijo pri Inštitutu RS za socialno varstvo.
Na posvetu so se zbrali predstavniki ključnih deležnikov na področju socialnega varstva, pravic ljudi z oviranostjo in preprečevanja nasilja.
Posvet je v ospredje postavil poročilo agencije FRA o nasilju nad ljudmi z oviranostjo v institucijah ter slovensko študijo primera, ki je bila pripravljena v okviru iste raziskave. Glavni cilj srečanja je bil presečnost ugotovitev raziskave nadgraditi z dialogom med ključnimi akterji ter skupaj prepoznati konkretne korake za krepitev zaščite, preventive in učinkovitega odzivanja na nasilje v institucionalnih okoljih.
Uvodni nagovori in predstavitev raziskave
Udeležence so v uvodu nagovorili dr. Simona Drenik Bavdek, varuhinja človekovih pravic, Sanja Jovicic iz Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA), Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta RS za socialno varstvo in Anže Trček, vodja Centra za zagovorništvo pri Muzeju norosti.
V osrednjem delu dopoldneva je Sanja Jovicic predstavila ključne ugotovitve mednarodnega poročila FRA, dr. Maja Ladić z Mirovnega inštituta pa je orisala ugotovitve slovenske študije primera. Posebno težo je dobil sklop, posvečen pričevanjem in zgodbam ljudi, ki so nasilje v institucionalnih okoljih sami doživeli — udeleženci so njihove izkušnje brali, se o njih pogovarjali in skupne uvide delili v plenarni razpravi.
Skupno iskanje rešitev: dobre prakse, vrzeli in koraki naprej
V praktičnem delu so udeleženci v manjših skupinah razpravljali najprej o dobrih praksah pri preprečevanju nasilja in dejavnikih, ki jih omogočajo, nato pa še o vrzelih in vzrokih, ki nasilje v institucijah omogočajo — od zakonodajnega okvira in dostopa do pravnega varstva do procesa dezinstitucionalizacije ter stereotipov in stigme.
Popoldne je bilo namenjeno premiku od raziskovanja k akciji. Udeleženci so prepoznali prednostna področja ukrepanja, ki so jih nato razvijali v manjših delovnih skupinah okoli treh osrednjih sklopov: krepitev zaščite, krepitev preventive ter zagotavljanje učinkovitih odzivov na nasilje, pri čemer so udeleženci še posebej poudarili pomen ozaveščanja in zagovorništva, povezovanja in sodelovanja med ključnimi akterji in regulacije sistema (zakonodajne spremembe, pritožbeni mehanizmi, idr.). Udeleženci so v okviru posameznih področij zapisali tudi konkretne korake ki jih je treba narediti.
Sklep: pogovor, ki se ne sme končati
Organizatorji se vsem sodelujočim zahvaljujemo za odprtost, iskrenost in pogum, s katerimi so prispevali k razpravi. Verjamemo, da se pogovor s tem dnem ne zaključuje — nadaljujemo ga skozi sodelovanje, zagovorništvo in vsakodnevno prakso, vse z namenom zagotavljanja varnejšega, vključujočega in spoštljivega okolja za ljudi z oviranostjo.