Nazaj

Življenje v skupnosti ni privilegij, ampak pravica otrok

konferenca_otroci_slika

27/01/2022

27. januarja 2022 je Inštitut RS za socialno varstvo organiziral mednarodni posvet z naslovom Življenje v skupnosti ni privilegij, ampak pravica otrok, v sklopu katerega je potekal pogovor o dobrih praksah in pomenu dezinstitucionalizacije. Četudi naj bi bila otrokom z ovirami skladno z mednarodnimi dokumenti zagotovljena pravica do oskrbe in življenja v skupnosti, morajo namreč države, vključno s Slovenijo, ki trenutno pripravlja strategijo o dezinstitucionalizaciji, še vedno sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile uresničevanje te pravice.

Po uvodnem nagovoru Andreja Grdiše, generalnega direktorja direktorata za starejše in dezinstitucionalizacijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter mag. Barbare Kobal Tomc in dr. Andreje Rafaelič z Inštituta RS za socialno varstvo, smo prisluhnili prispevkom o škodljivih učinkih institucij ter dobrih praksah dezinstitucionalizacije v tujini.

Dr. Stela Grigoras z regionalnega urada UNICEF za Evropo in Srednjo Azijo je predstavila projekt DataCare, namen katerega je bil ugotoviti, kako lahko EU bolj učinkovito spremlja napredek držav članic na področju dezinstitucionalizacije. V državah članicah je namreč še vedno razširjena oskrba v ustanovah, oskrba v družini in življenje v skupnosti pa sta zagotovljena zgolj v manjši meri. Dr. Griogoras se je v predstavitvi osredotočila predvsem na kazalnike, ki bi institucijam EU in državam članicam omogočili učinkovitejše spremljanje prehoda iz institucionalnega varstva k oskrbi v skupnosti.

Dr. George Nikolaidis iz Centra za proučevanje in preprečevanje zlorabe in zanemarjanja otrok je predstavil škodljive učinke, ki jih ima bivanje v institucijah na otroke ter opozoril, da se otroci tam pogosto srečujejo z različnimi oblikami nasilja, navadno pa pri tem ne dobijo ustrezne zaščite. Na primeru ene od grških totalnih institucij je prikazal brutalne prakse zanemarjanja in trpinčenja otrok.

Na posvetu je sodeloval tudi Bisser Spirov iz organizacije LUMOS, ki je predstavil zasnovo in izvedbo Nacionalne strategije preobrazbe sistema oskrbe v Bolgariji. Poudaril je predvsem pomen transparentnosti, dobre komunikacije med akterji in sodelovanja otrok z ovirami v snovanju procesa dezinstitucionalizacije.

Milan Šverepa, direktor Inclusion Europe, je v svoji predstavitvi izpostavil, da predstavlja institucionalizacija kršitev pravic in da je potrebno poskrbeti za to, da je ljudem z ovirami v vseh fazah življenja zagotovimo podporo, ki jim omogoča bivanje v skupnosti.

V drugem delu posveta je po uvodnem nagovoru dr. Andreje Rafaelič z Inštituta RS za socialno varstvo sledila predstavitev Dalje Pečovnik, direktorice Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, ki je predstavila delovanje doma  in izzive zagotavljanja oskrbe otrok z ovirami v Sloveniji. Dr. George Nikolaidis je nato na primeru zahodne Grčije predstavil program reforme institucij in proces okrevanja stanovalcev, ki so bili pred posredovanjem njihove organizacije v eni od institucij deležni hudih oblik zanemarjanja. Zadnja govorka posveta je bila Petra Kačírková iz organizacije LUMOS, ki je predstavila dobre prakse dezinstitucionalizacije sistemov oskrbe otrok po Evropi ter katere sklope storitev je treba zagotoviti, da je lahko oskrba v skupnosti in družini realizirana v čim večji meri.

Predstavitve so bile razdeljene po sklopih, vsakemu od njih pa je sledila razprava, ki jo je vodil Nic Crosby iz GatherBuildWork.

V sklopu posveta smo prišli do zaključka, da je življenje v skupnosti človekova pravica in da je torej nujen prehod na oskrbo v skupnosti. Staršem in skrbnikom otrok z ovirami moramo dovolj zgodaj zagotoviti podporo, ki jo potrebujejo za oskrbo otroka, skupaj s tem in z izobraževanjem strokovnih delavcev ter ozaveščanjem splošne javnosti pa je treba vnaprej poskrbeti, da sploh ne pride do tega, da bi se otroci znašli v institucijah. Pomembno je sodelovanje s kadrom, ki dela z otroki z ovirami in si prizadeva za spremembe institucionalnega varstva.

Pri snovanju procesa dezinstitucionalizacije moramo nasloviti dejstvo, da se otroci z ovirami pogosto srečujejo z nasiljem, posebno pozornost pa moramo nameniti otrokom z bolj intenzivnimi potrebami, saj teh procesi zagotavljanja oskrbe v skupnosti dostikrat ne zajamejo, zaradi česar pogosto ostajajo v institucijah. Prav tako je nujna politična podpora in iniciativa, ki bi proces dezinstitucionalizacije pospešila. Nujno je razviti sistem samozagovorništva in vključevanja ljudi z ovirami v procese sprejemanja odločitev, ki se nanašajo na njihova življenja.

Slovenija je na dobri poti, še vedno pa je potrebno veliko dela, da bo lahko otrokom z ovirami v polni meri zagotovila uresničevanje pravice do oskrbe in življenja v skupnosti ter s tem prispevala k njihovemu razvoju in življenju, ki si ga zaslužijo. Pri tem se lahko veliko naučimo iz dobrih in slabih praks od drugod po Evropi ter od mednarodnih strokovnjakov, ki si prizadevajo za boljše življenje otrok z ovirami in so pripravljeni prispevati svoje znanje in izkušnje. Upamo, da bo posvet prispeval k boljši zasnovi strategije dezinstitucionalizacije in da bo tako prišlo do pomembnega koraka k temu, da življenje v skupnosti za otroke z ovirami postane realnost.

Povezave do Powerpoint prezentacij govorcev:

  • Andreja Rafaelič: Spoštovanje otrok in otroštva
  • Bisser Spirov: Transformation of childcare system in Bulgaria
  • George Nikolaidis: Damaging effects of institutionalisation & good practices of community care for children
  • Petra Kačírková: Promisimg practices
  • Stela Grigoras: Deinstitutionalisation and childcare reform in European Child Guarantee pilot countries