Kazenskopravni sistem je še vedno težko dostopen žrtvam kaznivih dejanj z oviranostjo

Inštitut RS za socialno varstvo (IRSSV) je skupaj s Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja – PIC in Fakulteto za socialno varstvo Univerze v Ljubljani partner v slovenskem delu projekta Glasovi za pravičnost (Voices for Justice). Raziskovalke in raziskovalci so izvedli obsežne raziskave v Bolgariji, Romuniji, Sloveniji, Litvi, na Češkem, Slovaškem in Hrvaškem o pravicah in izkušnjah ljudi z ovirami, ki so žrtve kaznivih dejanj, in njihovem dostopu do pravnega varstva. Rezultati raziskav so za vsako državo posebej v jeziku obravnavane države in v angleščini dostopni na tej povezavi. Poročila so predstavili v petek, 29. aprila v Budimpešti. Slovenski del projekta sta predstavila Tatjana Knapp in Andraž Kapus iz Fakultete za socialno delo, dogodka pa se je kot predstavnica IRSSV udeležila tudi Andreja Rafaelič.

Raziskovalke in raziskovalci v vsaki od sedmih držav niso prepoznali le dobrih praks, ampak so pripravili tudi orodja za delo strokovnjakov in strokovnjakinj ter orodja za žrtve v kazenskopravnem sistemu.  Temelj raziskovanja so bile obveznosti, določene v Direktivi Evropske unije o pravicah žrtev kaznivih dejanj (2012/29/EU) in Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov (CRPD). Tako so sledili mednarodnim standardom za zaščito pravic ljudi z ovirami, ki so žrtve kaznivih dejanj.

V poročilu slovenskega dela raziskave je deset avtorjev ugotovilo, da je kazenskopravni sistem še vedno težko dostopen žrtvam kaznivih dejanj z oviranostjo, čeprav so bile po spremembi Zakona o kazenskem postopku leta 2019 narejene nekatere izboljšave z namenom uvajanja Direktive EU o pravicah žrtev kaznivih dejanj. Med raziskovanjem so naleteli na nedostopne in pomanjkljive podatke  o žrtvah in predvsem o žrtvah z oviranostjo ter o ljudeh z oviranostjo nasploh. »Temeljno področje izboljšav je ozaveščanje in zagotavljanje osnovnih relevantnih informacij o pravicah žrtev z oviranostjo v kazenskih postopkih. Spletna in nespletna gradiva je potrebno izboljšati in odstraniti ovire, ki otežujejo ali preprečujejo fizični in komunikacijski dostop žrtev kaznivih dejanj z oviranostjo do postopkov ali podpornih služb,« so zapisali raziskovalke in raziskovalci. Ti opozarjajo tudi na stigmo, ki so deležne žrtve kaznivih dejanj z oviranostjo.

Glede na ugotovitve raziskave so oblikovali številna priporočila, ki so jih zbrali v štirinajstih točkah in jih je mogoče prebrati na koncu poročila.