23/12/2024
Danes, 23. 12. 2024 je ob 11.00 v Ljubljani, v Pritličju, potekala novinarska konferenca na kateri so strokovnjaki in izvajalci socialnega varstva ob grožnji deložacije stanovanjske skupine v Solkanu opozorili na nujne sistemske spremembe
Po pretresljivi odločbi Inšpektorata RS za naravne vire in prostor, s katero šestim ljudem grozi deložacija iz svojega doma v stanovanjski skupini v Solkanu so strokovnjaki in izvajalci socialnega varstva opozorili na nujne zakonske spremembe za zagotovitev ustrezne podpore za ljudi z ovirami, ki živijo v socialnih zavodih.
Predstavnice in predstavniki Muzeja norosti, Inštituta RS za socialno varstvo, Pravne mreže za varstvo demokracije, zavoda Risa ter zavoda Dom na Krasu so opozorili na nedopustnost trenutne ureditve podpore v skupnosti in odločbe gradbene inšpekcije, ki jo je prejšnji teden prejel zavod Dom na Krasu, ter na nujnost sistemskih sprememb za proces deinstitucionalizacije v Sloveniji. Kljub pomirjujočim izjavam ministra za solidarno prihodnost in ministra za naravne vire in prostor je Dom na Krasu prepuščen inšpektorju, ki ima vsa pooblastila, da lahko izvrši svojo odločbo o prepovedi uporabe stavbe, kar bi dejansko pomenilo deložacijo stanovalcev iz stanovanjske skupine.
Direktorica Muzeja norosti dr. Sonja Bezjak je izpostavila nedopustnost prakse nameščanja ljudi v zavode, saj številne študije in pričevanja razkrivajo, da so ljudje v zavodih pogosto zatirani, da so jim kršene osnovne človekove pravice in se jih ne priznava kot enakopravne in enakovredne člane in članice naše družbe. Nevidnost problematike in ločevanje ljudi z oviranostmi od preostale družbe je identificirala kot pomemben vzrok za predsodke in strah ljudi pred t. i. drugačnostjo, ki pa ne sme in ne more biti razlog za omejevanje pravic določene skupine ljudi.
Franc Valte, stanovalec Doma na Krasu: “Junija lani sem prišel v zavod Dom na Krasu, tam sem bil štirinajst dni, potem pa so mi uredili stanovanje v Postojni. Tam živim s tremi kolegi. Lepo se razumemo, sami kuhamo, pospravljamo. Zaposleni nam pomagajo, so zelo prijazni in se res lepo imamo. Meni je v stanovanjski skupini v redu. Hodim na sprehode po mestu. V zavod si ne želim nikoli več vrniti.”
Goran Blaško, direktor zavoda Dom na Krasu, ocenjuje, da odločba inšpektorja v marsičem razkriva dejansko pravno stanje, v katerem so trenutno socialnovarstvene organizacije, ki sledijo načelom deinstitucionalizacije. Pojasnjuje, da zakonske spremembe ne sledijo začrtanim ciljem deinstitucionalizacije in dejanskemu stanju, kar otežuje delo na področju organizacije delovnih procesov pri zagotavljanju podpore v skupnosti.
Anuška Podvršič je opozorila, da v Pravni mreža za varstvo demokracije ocenjujejo, da je odločitev inšpekcije pravno nevzdržna, saj nesorazmerno posega v več človekovih pravic, ki jih zagotavlja Ustava RS in Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Odločitev inšpekcije, ki narekuje deložacijo stanovalcev, predstavlja grobo kršitev teh pravic, ki je ni mogoče upravičiti zgolj z napačno klasifikacijo stavbe, v kateri bivajo člani stanovanjske skupine. Odločba inšpektorata bi pomenila korak nazaj v že tako prepočasnem procesu. Spomnimo, da je prehod iz institucionalne v skupnostno oskrbo pravna in civilizacijska dolžnost. To dolžnost je država sprejela že leta 2008 s podpisom Konvencije o pravicah invalidov. Nujno je, da čim prej omogočimo življenje v skupnosti tistim, ki so bili dolga leta zaprti za zidovi institucij, in jim damo priložnost za dostojno življenje.
Tatjana Knapp iz Zavoda Risa, kjer posameznikom zagotavljajo glede na njihove potrebe prilagojeno podporo v skupnosti, je ponudila perspektivo s terena, kjer iz prve roke vidijo dvig kakovosti življenja ob selitvi iz institucij v skupnost. Izpostavila je, da morajo imeti ljudje sami pravico izbire, kje in s kom bodo živeli, možnost izbire tistih podpornih storitev, ki jih potrebujejo in želijo, imeti pravico do najema in lastništva stanovanj, ob vsem tem pa uživati spoštovanje pristojnih služb in ohraniti ali na novo pridobiti dostojanstvo.
Dr. Andreja Rafaelič z Inštituta RS za socialno varstvo poudarja, da je po letih prizadevanj ljudi z oviranostjo, izvajalcev storitev, množici EU in slovenskih projektov in programov in množici strateških dokumentov nujno, da se zagotovi sistemski okvir za podporo v skupnosti. Pojasnjuje, da je začetni predlog zakonskih sprememb, ki bi zagotovili pogoje, da preidemo iz institucionalnega v skupnostni model zagotavljanja podpore, že pripravljen. Ministrstvo za solidarno prihodnost in Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve ter celotno koalicijo poziva k zedinjenju in sprejemu zakonskega okvira, ki bo spoštoval pravice ljudi z ovirami ter preprečeval, da bi v prihodnje prišlo do težav, s kakršnimi se sooča Dom na Krasu.
Govorke in govorci na novinarski konferenci so večkrat opozorili, da je prehod iz institucionalne v skupnostno oskrbo pravna in civilizacijska dolžnost, ki jo je Slovenija sprejela že leta 2008 s podpisom Konvencije o pravicah invalidov. Zato je nujno, da se s primerno zakonodajo čimprej omogoči dostojno življenje tistim, ki so bili dolga leta zaprti za zidove institucij. Svoje poglede na odločbo inšpekcije in pozive odločevalcem so 20. decembra 2024 strnili tudi v javnem pismu, ki ga je podprlo še mnogo drugih organizacij in posameznikov.
Več na:
Mediji poročajo o grozeči deložaciji stanovalcev stanovanjske skupnosti Doma na Krasu – DI SLO
