24/09/2025
Ljubljana, 24. september 2025 – Na novinarski konferenci so govorci opozorili, da imajo vsi ljudje, ne glede na oviranost, pravico do življenja v skupnosti. Poudarili so, da je za udejanjanje te pravice nujno čim prej sprejeti spremembe Zakona o socialnem varstvu in zagotoviti podporo v skupnosti.
Državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost dr. Luka Omladič je izpostavil, da dezinstitucionalizacija ni zgolj selitev iz institucij, temveč celostna preobrazba sistema podpore, ki mora temeljiti na dostojanstvu, samoodločanju in enakih možnostih. Povedal je, da je ministrstvo sprejelo Strategijo Republike Slovenije za dezinstitucionalizacijo v socialnem varstvu za obdobje 2024–2034, ki predstavlja temeljni dokument za prehod iz institucionalnega varstva v skupnost. Strategija določa konkretne ukrepe ter razvoj podpornih storitev v skupnosti, s čimer se Slovenija zavezuje uresničevanju človekovih pravic, normalizaciji življenja uporabnikov ter skladnosti z mednarodnimi dokumenti, ki zagotavljajo enakopravno vključevanje oseb z oviranostjo. Pomemben mejnik predstavlja tudi vzpostavitev Centra za dezinstitucionalizacijo, ki usmerja, podpira in razvija procese na tem področju. Izkušnje iz tujine so pokazale, da je za uspešno izvajanje dezinstitucionalizacije potrebna jasna usmeritev, podpora in financiranje države. Na Ministrstvu za solidarno prihodnost so pripravili tudi potrebno spremembo Zakona o socialnem varstvu, ki uvaja storitev podpore v skupnosti. Novela je medresorsko usklajena, potrjena na vladnem odboru in na ministrstvu upajo, da bo čim prej nadaljevala svojo pot na Vlado in v Državni zbor.
Dr. Andreja Rafaelič je opozorila, da Konvencija o pravicah invalidov in drugi mednarodni akti zavezujejo Republiko Slovenijo, da ljudem z oviranostjo zagotovi možnost življenja v skupnosti z ustrezno podporo. Izkušnje dezinstitucionalizacije iz Slovenije in drugih razvitih evropskih držav jasno dokazujejo, da je to mogoče. V Sloveniji čakamo na zakonsko ureditev podpore v skupnosti že dolga leta. Predvsem pa na te spremembe čaka 4000 ljudi z oviranostjo, ki živijo v institucijah, saj nimajo drugih možnosti. Zgodba izpred lanskega božiča, ko je inšpektor odredil deložacijo ljudi z oviranostjo, ki živijo v stanovanjskih skupinah Doma na Krasu, in jih s tem spravil v hudo stisko, se enostavno ne sme več zgoditi. Samo sprejetje sprememb Zakona o socialnem varstvo pa seveda ni dovolj. Pred kratkim je Ministrstvo za solidarno prihodnost razpisalo dva razpisa, ki bosta dodatno podprla podporo v skupnosti, in sicer preko vzpostavitve multidisciplinarnih timov, ki bodo zagotavljali storitve podpore v skupnosti, in z zagonom Centra za zagovorništvo, ki bo zagovarjal pravice ljudi z oviranostmi in ozaveščal o človekovih pravicah, za katere smo v Sloveniji še vedno premalo občutljivi.
Danijel Lenošek, direktor zavoda Franko je predstavil delo organizacije kot primer večletne dobre prakse, ki ljudem z oviranostjo uspešno zagotavlja podporo v skupnosti. Podpirajo jih že pri selitvi iz institucije, nato pa tudi v skupnosti, kjer jim pomagajo pri čim bolj polnem življenju in vključevanju v okolje. Uporabnikom zagotavljajo storitve v okviru individualnega paketa financiranja. Gre za eno izmed storitev, ki je trenutno predvidena v Zakonu o socialnem varstvu. Po njihovih izkušnjah ljudje z oviranostjo po preselitvi v skupnost potrebujejo vsako leto manj podpore. V zavodu Franko pozdravljajo spremembe Zakona o socialnem varstvu, ki med drugim uvajajo obveznost občin k sofinanciranju storitev podpore v skupnosti za tiste, ki si tega sami ne morejo privoščiti – podobno kot v obstoječi ureditvi že velja za institucionalno varstvo. Za dostojno življenje ljudi z oviranostjo je nujno takojšnje sprejetje sprememb Zakona o socialnem varstvu. Spremembe Zakona bodo omogočale stabilno financiranje podpore v skupnosti, ki pa je trenutno odvisna od volje vsake posamezne občine. V letošnjem letu se jim je namreč že zgodilo, da so na financiranje občine čakali deset mesecev.
Tatjana Knapp, direktorica zavoda Risa, je izrazila skrb, da se glasovi uporabnic in uporabnikov ter izvajalcev skupnostne podpore pogosto težje slišijo kot interesi velikih institucij, zato pozivajo odločevalce, naj prisluhnejo ljudem, ki želijo živeti med ljudmi in ne za zidovi. Pojasnila je, da ima več njihovih zaposlenih večletne predhodne izkušnje z delom v instituciji. Poznajo torej obe resničnosti in prepričani so, da je podpora v skupnosti edina prava pot, zato pristojne pozivajo k spoštovanju Konvencije o pravicah ljudi z invalidnostmi in sprejetju novele Zakona o socialnem varstvu. Brez zakonske spremembe bodo ljudje, ki se želijo preseliti iz institucije v svojo lokalno skupnost, ostali prepuščeni dobri volji posameznih centrov za socialno delo in občin. Spremembe, ki jih uvaja niso nekaj novega in sistema ne obračajo na glavo, temveč le urejajo obstoječo prakso in delo ter izenačuje pravice in priložnosti ter ljudem vrača dostojanstvo.
Krajše izjave:
Dr. Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost: Deinstitucionalizacija ni le selitev iz institucij, temveč celostna preobrazba sistema podpore, ki mora temeljiti na dostojanstvu, samoodločanju in enakih možnostih. Izkušnje iz tujine kažejo, da so za njen uspeh ključni jasna usmeritev, podpora in financiranje države. Na Ministrstvu za solidarno prihodnost so pripravili spremembo Zakona o socialnem varstvu, ki uvaja storitev podpore v skupnosti. Novela je medresorsko usklajena in potrjena na vladnem odboru; na ministrstvu upajo, da bo kmalu obravnavana na Vladi in v Državnem zboru.
Dr. Andreja Rafaelič, Inštitut RS za socialno varstvo: V letošnjem letu je Ministrstvo za solidarno prihodnost pripravilo predlog dopolnitve Zakona o socialnem varstvu z uvedbo storitve »podpora v skupnosti«, ki pa iz nerazumljivih razlogov še vedno ni bil sprejet. Sprejetje teh sprememb je nujno, če želimo urediti podporo v skupnosti za vse ljudi z oviranostjo. Zgodbe kot je tista izpred lanskega božiča, ko je inšpektor odredil deložacijo ljudi z oviranostjo, ki živijo v stanovanjskih skupinah Doma na Krasu, in jih s tem spravil v hudo stisko, se enostavno ne smejo več ponoviti.
Danijel Lenošek, Zavod Franko: Zavod Franko opozarja, da je za dostojno življenje ljudi z oviranostjo nujno takojšnje sprejetje sprememb Zakona o socialnem varstvu. Spremembe Zakona bodo omogočale stabilno financiranje podpore v skupnosti, ki pa je trenutno odvisna od volje vsake posamezne občine. V letošnjem letu se jim je namreč že zgodilo, da so na financiranje občine čakali deset mesecev.
Tatjana Knapp, Zavod Risa: S sprejetjem bomo korak bliže izenačenju priložnosti in pravic. Brez zakonske spremembe bodo ljudje, ki se želijo preseliti iz institucije v svojo lokalno skupnost, ostali prepuščeni dobri volji posameznih centrov za socialno delo in občin. Za drobno spremembo zakona gre, ki sistema ne bo obrnila na glavo, marsikomu pa bo vrnila dostojanstvo.
Novinarska konferenca je potekala ob začetku konference Dezinstitucionalizacija: Pravica do svobode, ki jo organizira Inštitut RS za socialno varstvo v okviru evropskega projekta Center za usmerjanje deinstitucionalizacije. Konferenca je potekala 24. septembra 2025 v Mariboru.
Sorodne povezave:
STA: Na konferenci o dezinstitucionalizaciji o nujnosti spremembe zakonodaje
Na konferenci o dezinstitucionalizaciji o nujnosti spremembe zakonodaje | Tax-Fin-Lex
“Potrebujemo zakon, ki bo odpravil diskriminacijo” – RTV SLO
Konferenca: Dezinstitucionalizacija – Pravica do svobode – cnvos.si