Republika Slovenija je od leta 2008 podpisnica Konvencije o pravicah ljudi z ovirami. Za dezinstitucionalizacijo najpomembnejši je 19. člen, ki zapisuje pravico vseh do življenja v skupnosti (in ne v ustanovah). Kot podpisnica mora Republika Slovenija redno poročati Odboru za pravice ljudi z ovirami o tem, kako udejanja Konvencijo. Odbor je leta 2018 obravnaval uvodno poročilo Slovenije in v svojem odgovoru navedel številne pomanjkljivosti in Sloveniji priporočil vrsto ukrepov. Med njimi tudi to, da mora država sprejeti nacionalno strategijo dezinstitucionalizacije in vse potrebne akcijske načrte.
Zagovornik je avgusta 2024 objavil obsežno poročilo z naslovom »Za uresničevanje pravic vseh ljudi z invalidnostmi v Sloveniji«. V njem je nekaj ugotovitev, ki so povezane tudi z dezinstitucionalizacijo. Zagovornik ugotavlja, da:
– določbe in prakse, ki omogočajo neprostovoljno namestitev oseb z invalidnostmi na psihiatrično zdravljenje, še niso odpravljene in da ni zagotovila osebne celovitosti in varovanja oseb z invalidnostmi, ki prebivajo v institucijah ali bolnišnicah;
– stališča države o načrtovanem protokolu k Oviedski konvenciji o minimalnih standardih postopkov odrejanja prisilnega psihiatričnega zdravljenja in nameščanja oziroma o njegovi (ne)skladnosti s Konvencijo niso sprejeta;
– zakonodaja glede dopustnosti uporabe osamitev ali fizičnih, kemičnih ali mehanskih prisilnih sredstev in uporabe kakršnega koli zdravljenja proti lastni volji ostaja nespremenjena. Glede zagotavljanja preiskav, pregona storilcev kršitev ter zagotavljanja učinkovitih pravih sredstev ter odškodnin, povrnitve škode in rehabilitacije ni napredka;
– akcijski načrt s časovnico za deinstitucionalizacijo še ni sprejet;
– jamstev, da se prepreči vsako obliko transinstitucionalizacije in reinstitucionalizacije, ni. Ni zadostnega financiranja razvoja shem za uresničevanje pravice ljudi z invalidnostmi do neodvisnega življenja, ki bi bile dostopne vsem.
Vabimo k branju celotnega poročila.