12/05/2025
Proces deinstitucionalizacije v Sloveniji, ki posameznikom omogoča prehod iz institucionalnega varstva v življenje v skupnosti, je tesno povezan s stanovanjsko politiko. Dostop do varnih, dostopnih in prilagojenih stanovanj je temelj za uspešno vključevanje oseb z oviranostjo v skupnost.
Strategija Republike Slovenije za deinstitucionalizacijo v socialnem varstvu za obdobje 2024–2034 poudarja, da je prehod k storitvam v skupnosti ključen za zagotavljanje enakopravne obravnave in kakovostnega življenja za vse, ki potrebujejo podporo. Vendar pa trenutna stanovanjska politika ne zagotavlja zadostne podpore za ta prehod.
Predlagane spremembe stanovanjskega zakona (SZ-1G) in Zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj (ZoFin) se osredotočajo na povečanje števila javnih najemnih stanovanj, vendar ne naslavljajo specifičnih potreb najranljivejših skupin, vključno z ljudmi v procesu deinstitucionalizacije. Brez ustrezne stanovanjske politike obstaja tveganje, da bodo posamezniki ostajali ujeti med slabimi pogoji bivanja na trgu zasebnih najemnin in dolgotrajnim čakanjem na primerna javna ali neprofitna stanovanja.
Poleg tega predlagane zakonske spremembe ne prepoznavajo vloge stanovanjskih zadrug kot ene izmed potencialnih rešitev za razvoj dostopnega in vključujočega bivanja. Stanovanjske zadruge bi lahko predstavljale pomembno obliko podpornega okolja tudi za ljudi, ki zapuščajo institucije in si želijo samostojnejšega življenja v skupnosti.
Primeri, kot je Dom na Krasu, kjer se stanovanjske skupnosti uporabljajo kot osnovno izhodišče deinstitucionalizacije, kažejo na potrebo po jasni zakonodajni ureditvi statusa takšnih skupnosti. Trenutno pravno neurejen status teh skupnosti povzroča negotovost in ovira proces deinstitucionalizacije.
Za uspešno deinstitucionalizacijo je nujno, da stanovanjska politika prepozna in naslavlja specifične potrebe ljudi z oviranostjo. To vključuje razvoj dostopnih in prilagojenih stanovanj, podpornih storitev v skupnosti ter pravno ureditev statusa stanovanjskih skupnosti.
Le s celovitim pristopom, ki vključuje usklajevanje stanovanjske politike z načeli deinstitucionalizacije, lahko zagotovimo dostojno in samostojno življenje za vse člane naše skupnosti.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je 8. maja potekala javna tribuna Kriza bivanja – kaj sledi?. Na dogodku je med drugim sodeloval tudi sekretar Ministrstva za solidarno prihodnost, dr. Klemen Ploštajner, ki je odgovoren za stanovanjsko politiko.
Več informacij: