29/09/2025
Po hudi poškodbi glave in dolgotrajni rehabilitaciji se je življenje 40-letnega gospoda iz Maribora popolnoma spremenilo. Z veliko vztrajnostjo in ob podpori Zavoda Franko je ponovno pridobil samostojnost in možnost živeti v skupnosti – v svojem domu, kjer se počuti varno in sprejeto. Njegova zgodba je opomnik, kako pomembna je podpora v skupnosti, ki posamezniku omogoča dostojno življenje zunaj institucije.
Star sem 40 let. Včasih sem rad pil, a zdaj ne pijem več. Kot otrok sem bil pogosto tarča zbadljivk, ker sem imel prekomerno telesno težo, in to me je kar zaznamovalo.
Pred približno šestnajstimi leti se mi je življenje popolnoma obrnilo na glavo. Med Lentom so me v Mariboru neznanci hudo pretepli. Zaradi poškodbe imam danes v lobanji vstavljeno plastiko. Po tem sem bil pol leta v komi, potem še celo leto v bolnišnici in nato dva meseca v Soči na rehabilitaciji.
Ko sem se vrnil domov, sem bil zelo prizadet in povsem odvisen od mamine pomoči. Počasi, z veliko truda in ob podpori Zavoda Franko ter drugih ljudi, sem začel spet postajati bolj samostojen. Zdaj se lahko sam oblečem, poskrbim zase in za osnovne stvari. V Zavodu Franko mi pomagajo pri kuhanju, pri skrbi za stanovanje in tudi za mojega mačka. Te stvari mi res veliko pomenijo, ne samo zato, ker mi olajšajo vsakdan, ampak ker mi dajejo občutek, da pripadam, da sem del skupnosti.
Veliko mi pomeni, da lahko še vedno živim v stanovanju, kjer sva dolgo živela z mamo. Tu se počutim doma, tukaj imam spomine in mir. Hvaležen sem, da mi s pomočjo Zavoda Franko uspeva ostati tukaj v svojem domu in da mi ni treba v institucijo.
Danes lahko normalno hodim, grem sam na avtobus, v mesto ali v Europark, rad grem tudi na sprehod. Moji dnevi so precej mirni, enolični ampak obisk socialnih delavk in pogovori z njimi mi veliko pomenijo.
Vesel sem, da imam ob sebi ljudi iz Zavoda Franko, ki mi pomagajo, da lahko živim v skupnosti in ohranjam svoj dom.