05/06/2025
Zgodba, ki jo danes delimo, je zgodba o pogumu, vztrajnosti in življenjskem preboju. Gre za pripoved uporabnika Zavoda Franko, ki po letih stiske in negotovosti danes živi življenje, o kakršnem je nekoč lahko le sanjal. Njegove besede »Končno imam mir, kot sem si ga vedno želel« niso le zaključek težkega poglavja, temveč tudi tiho slavje novega začetka.
Uporabnik pri Zavodu Franko sem že več let. Pred tem je bilo moje življenje zelo težko. Doma so bile razmere grozne – prisoten je bil alkohol, pogosto tudi nasilje. Večino noči sem preživel zdoma, ker je bilo domače okolje zame preprosto nevzdržno. Vse to je pustilo posledice na mojem telesnem in duševnem zdravju. Na psihiatriji so celo dvomili, da bom sploh lahko preživel.
Ko pa sem prišel k Zavodu Franko, se mi je življenje začelo obračati na bolje. Zdaj imam svoje stanovanje in prvič zares živim mirno življenje, tako, kot sem si ga kot vedno želel. Hodim na pogovorne skupine, kjer lahko skupaj rešujemo probleme in si med sabo pomagamo. Na pobudo ene od zaposlenih sem začel hoditi tudi v knjižnico, kar mi je dalo občutek, da spet odkrivam nekaj novega v sebi.
Z zaposlenimi pri Zavodu sem zelo zadovoljen – vedno mi priskočijo na pomoč, tudi pri vsakodnevnih stvareh, kot je skrb za stanovanje. A najbolj od vsega sem hvaležen za to, da imam svoj mir in tišino. Tudi z lastnico stanovanja se dobro razumem, kar mi veliko pomeni.
NN